Igra nas popelje v sredino dvajsetega stoletja, ki predstavlja zlato dobo Amerike. Rockstarjev in Team Bondijev L.A. Noire, pa nam pokaže temno stran te ''zlate dobe''. Pokaže nam čas, ko v Ameriki vlada rasizem, uporaba drog se povečuje in nasilje je vedno bolj pogosto. Glavni protagonist v igri je detektiv Cole Phelps, dobrosrčni policaj, ki se je boril v 2. svetovni vojni.

Ne bi vam rad razkril zgodbe igre (to je tudi eden izmed razlogov za igranje L.A. Noire) in čeprav je igra na čase nekoliko dolgočasna in predvidljiva, je zgodba več kot izjemna. V igri so zelo zanimivi dialogi, ki redkokdaj postanejo dolgočasni. Osebe v igri zelo dobro izražajo svoja čustva, za to pa so zaslužni vsi zvočni igralci. Zelo dobro se vidi, kdaj je nekdo žalosten, vesel, pa tudi kdaj laže. V igri boste morali večkrat prepoznati kdaj oseba laže ali govori resnico.

Kot detektiv Phelps boste morali raziskati prizorišča zločinov, zasliševati priče in osumljence, iskati dokaze in podobne stvari, ki sodijo k delu detektiva. Ko boste zasliševali priče, bodo te včasih lagale, včasih pa bodo govorile resnico in od vas bo odvisno, ali jim boste verjeli ali pa ne. Vaše odločitve (pa naj bodo pravilne ali ne) bodo dokončno vplivale na razplet določenega primera, zato morate dati vse od sebe, da najdete krivca za povzročen zločin. Ali priče lažejo ali govorijo resnico lahko izveste preko pogovora po njihi mimiki ali pa njihovega tona. Nekateri lažnivci bodo bolj mirni, drugi pa bolj živčni in jih boste lažje prepoznali. Zasliševanje prič, osumljencev ali zločincev je tako še bolj zabavno in igro nekoliko oteži, kar je zelo dobra stvar.

Zasliševanje pa je verjetno tudi najbolj zanimiva stvar, ko delate na nekem primeru. Ob izpraševanju osumljencev dobite veliko namigov in delov, ki jih morate po večih zasliševanjih povezati v končno odločitev. Med zasliševanjem znajo nekateri osumljenci začeti bežati, zato jih boste morali uloviti in aretirati. Prav tako boste dostikrat nepridiprave lovili z avti ali pa se boste z njimi streljali. Opcij za reševanje zločinov je ogromno – in vsi so zanimivi. Problem le-teh je, da se skozi celotno igro (pre)večkrat ponovijo. Skoraj vsak primer ima na koncu neko lovljenje krivca ali pa streljanje. Prvi taki primeri so zelo zanimivi, kasneje pa postanejo nekoliko dolgočasni.

Poleg osnovnih nalog, ki jih morate opraviti, pa vas čaka še nekaj ostalih (manj pomembnih) nalog. Lahko boste raziskovali mesto, zbirali zgodovinske L.A. oznake in razreševali naključne primere, ki jih boste lahko dobili preko policijskega radia, prav tako pa nekaj misij lahko dobite iz DLC paketov. PS3 in X360 igralci igre so bili primorani DLC pakete dobiti ločeno, medtem ko ima PC verzija vse DLC pakete že nameščene. Primeri, ki jih dobite preko L.A. policijske postaje (npr. Reefer Madness ali pa Nicholson Electroplanting) so še najbolj zanimivi in verjetno tudi najboljši v igri, saj ponudijo veliko različnih načinov igranja. In to je zelo dobra stvar. Zakaj? Zato, ker igra še nekaj ur daljša.

PC verzija lahko deluje pri večji resoluciji, kot pa konzole, ampak je zelo zahtevna za večino računalnikov. Osebno menim, da bi morala biti PC verzija nekoliko preurejena in ''manj zahtevna'', da bi igro lahko igrali tudi tisti, ki doma pač nimajo zelo dobrih računalnikov. Grafika v igri je zelo dobra, ampak zahtevna... Če boste uporabljali največjo grafično zmogljivost, boste lahko videli prelet Los Angeles iz 50. let prejšnjega stoletja.

___________________________________________________________________________________
Domen Valjavec                                                                                                        VideoIgre.si

Komentar urednika