Čeprav ne spada med ravno najboljše igre leta 2011, je Dead Island še vedno dokaj impresivna igra. Igro so pri Techlandu ustvarjali kar ŠEST LET! V tem času jim je uspelo ustvariti dokaj zanimivo RPG igro, ki pa ne zadovolji prav velikega števila igralcev. Če ste sami kdaj igrali Dead Island, potem veste, da je v igri zelo veliko neuravnovešenih orožij (nekatera so premočna, spet druga prešibka), prav tako pa v igri nastopa zelo »šibka zgodba«, ki ne vsebuje pravzaprav nobenega zapleta. In prav slaba zgodba je Dead Islandu preprečila, da bi igra prejela visoke ocene iz strani kritikov.

Pred parimi dnevi pa so pri Techlandu začeli promovirati nov DLC (downloadable content), imenovan Dead Island: Ryder White. Zgodba tega je za razliko od originalne zgodbe Dead Islanda veliko boljša in zanimivejša, na žalost pa je tudi zelo kratka in preveč linearno usmerjena. Prav tako pa boste v DI:RW lahko igrali tudi glavnega človeškega antagonista v igri, polkovnika Ryderja Whita, s katerim boste pobijali žive mrtvece. In čeprav nov DLC vsebuje boljšo zgodbo, je še vedno le senca tistega »pravega« Dead Islanda, ki je bil v nekaterih stvareh zelo dober, spet v drugih pa je močno razočaral.

Kot je bilo že prej napisano in kot že lahko vidite v imenu DLC-ja, je glavna »zvezda« Ryder White. Njegovi mu zaupajo nevarno misijo, ki od Ryderja zahteva izstrebitev zombijev na otoku, imenovanem Banoi. Na Whitovo žalost, pa se vse obrne na glavo, ko njegovo ženo, Emily, zombiji ujamejo in jo pošljejo v zapor, ki se nahaja na obali otoka. Ko White že skoraj popolnoma dokonča svojo misijo, izve, da je njegova žena okužena z virusom. Tedaj se polkovnik Ryder White odloči, da bo svojo kariero postavil na klin, prav tako pa bo tvegal svoje življenje, da bo lahko rešil svojo predrago ženo. Odpravi se v močno zavarovan zapor, da obračuna z nesmrtnimi »prasci«, ki so mu vzeli ženo!

Sedaj pa se osredotočimo na glavni problem originalne zgodbe Dead Islanda: zgodbo. Zgodba v Ryder White DLC-ju je zagotovo boljša od tiste pri Dead Islandu. Osredotočiti se na Ryder Whitovo življenje na otoku je bila kar posrečena ideja. Njegova želja po tem, da reši svojo ženo, ga prisili do tega, da počne stvari, ki jih navadno ne bi, to pa nam omogoča, da vidimo več Ryderjevih obrazov, za katere prej niti nismo vedeli, da so obstajali.

Ampak zgodba ni tisto, kar naredi igro dobro. Na koncu vam bo postalo jasno, da je Ryder White DLC veliko slabši od originalnega Dead Islanda. Način igranja v DLC-ju ostaja nespremenjen, še vedno je zabavno pobijati zombije z ogromno različnimi orožji. Kljub v redu zgodbi in enakemu načinu igranja, pa v DI:RW-ju manjkata dve najpomembnejši stvari, ki sta ključni za dober RPG: Velik zunanji svet, ki ga je potrebno raziskati in mehanika igre. Če se vam je v Dead Islandu zabavno raziskovati svet, tu tega žal ne bo mogoče. Prav tako pa je velik problem mehanika igre. Oseba, ki jo igrate v igri – torej Ryder White – je že takoj na 15. stopnji, kar pomeni, da ga ne morete še bolj nadgraditi, saj je 15. stopnja maksimalna stopnja. To pa pomeni, da ima že vnaprej določene sposobnosti, ki jih skozi igro ne morete spreminjati in namesto da bi nam v novem DLC-ju ponudili popolnoma novo osebo, ki bi jo lahko sami »oblikovali« (da bi začeli s 1. stopnjo, da bi sami lahko določali sposobnosti), nam dajo že vnaprej narejeno osebo.

Zelo slabo zgrajene so tudi »sobe«, skozi katere se boste morali prebijati. Ponavadi se boste morali prebijati skozi dolge zatohle zelene hodnike, zapuščene ulice, kjer vas bodo napadali zombiji in okuženi norci. To bolj spominja na kakšen Call of Duty oziroma na neko drugo FPS igro, ne pa na RPG igro… Na vsake toliko časa, pa stvari postanejo nekoliko bolj napete. Včasih vas bodo kar naenkrat napadle ogromne horde živih mrtvecev, kar vas bo prisililo v obrambo. Nov DLC je zahteven, ni pa tako zelo težek, kar je iz ene strani dobro, saj je igra namenjena samo posameznemu igralcu (single-player). Multiplayer je žal tako zelo porazen, da celotni igri dela ogromno sramoto. 
Igralna izkušnja je kratka, saj se DLC »obrne« v dobrih štirih urah. Med igranjem se pojavijo tudi ostale – sicer manjše – napake; Grafika v igri ostaja nedotaknjena, še vedno pa velik problem predstavljajo detajli in pa animacije. DLC vsebuje ogromno hroščev (bugov), glitchev in nepopolnosti, kar zna zamoriti že tako zelo kratko izkušnjo. Prav tako pa posojevalci glasov svoje delo opravijo podpovprečno, zvočna podlaga pa je zgolj solidna.

___________________________________________________________________________________
Domen Valjavec                                                                                                VideoIgre.si

Komentar urednika